Plačilna lista: kako jo prebereš in preveriš, ali je plača pravilna
Kako prebereš plačilno listo od bruto do neto, kaj mora vsebovati, do kdaj ti mora delodajalec izplačati plačo in kako ukrepaš, če plače ni ali je obračun napačen.
Zneske in pravila smo preverili pri uradnih virih 19. 11. 2026. Viri (10) Kako preverjamo
Na kratko
- Plačo moraš dobiti najpozneje 18 dni po koncu meseca, plačilno listo pa do konca plačilnega dne (ZDR-1, 134. in 135. člen).
- Od bruta se odtegnejo prispevki delavca 23,1 %, obvezni zdravstveni prispevek 39,36 € in akontacija dohodnine; prevoz in prehrana se prištejeta posebej.
- Z bruto plačo 2.000 € pri glavnem delodajalcu dobiš po zneskih za 2026 1.310,30 € neto, če nimaš vzdrževanih družinskih članov.
- Plačilna lista je verodostojna listina: če plače ni, na njeni podlagi predlagaš izvršbo, terjatev pa zastara v petih letih.
- Ali delodajalec plačuje prispevke, preveriš z vlogo za razkritje v eDavkih ali v informativni osebni evidenci na portalu Moj eZPIZ.
V vodniku (9)
- Kaj mora vsebovati plačilna lista?
- Kako prebereš plačilno listo vrstico za vrstico
- Dodatki in nadomestila na plačilni listi
- Povračila stroškov: prevoz in prehrana
- Minimalna plača in najnižja osnova za prispevke
- Regres, zimski regres in poslovna uspešnost na plačilni listi
- Rok za izplačilo plače in kaj narediti, če plače ni ali je napačna
- Koliko časa hraniš plačilne liste in kdaj jih potrebuješ
- Več o plači
Plačilna lista je pisni obračun plače, ki ti ga mora delodajalec izdati do konca plačilnega dne. Plača mora biti na tvojem računu najpozneje 18 dni po koncu meseca, za november torej do 18. decembra. Na listi najprej preveri tri zneske: bruto primerjaj s pogodbo in evidenco ur, neto s kalkulatorjem, znesek za izplačilo pa z dejanskim nakazilom.
Vsaka vrstica ima svoj vir. Osnovno plačo določa pogodba o zaposlitvi, dodatke kolektivna pogodba tvoje dejavnosti. Prispevke in akontacijo določajo zakoni in lestvica, ki jo Finančna uprava (FURS) objavi za vsako leto. Če plače sploh ni, je prav ta lista tvoj glavni dokaz.
Kaj mora vsebovati plačilna lista?
Po 135. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) mora plačilna lista pokazati vse, kar ti je delodajalec obračunal: plačo, nadomestila plače, povračila stroškov in druge prejemke. Iz nje morajo biti razvidni še obračun in plačilo davkov ter prispevkov, plačilni dan ter podatki o tebi in delodajalcu. ZDR-1 obrazca za zasebni sektor ne predpisuje, zato je videz liste pri vsakem delodajalcu drugačen, vsebina pa mora biti ista.
Javni uslužbenci dobijo obračun na obrazcu po uredbi o enotni metodologiji obračuna plač, osnovno plačo pa jim določajo plačni razredi v javnem sektorju. Vsak delodajalec ti mora ob izplačilu dati tudi podatke iz obračuna davčnih odtegljajev (REK-O) o prispevkih, ki jih je zate obračunal in plačal. Do 31. januarja ti mora izdati še letni obračun plač in nadomestil za preteklo leto.
Plačilno listo lahko dobiš tudi elektronsko: zakon oblike ne predpisuje, zato je e-lista ustrezna, če jo res prejmeš in je zaščitena, na primer z geslom. Če datoteke ne moreš odpreti, to takoj sporoči delodajalcu.
| Vrstica | Kaj pomeni | Kaj preveriš |
|---|---|---|
| Podatki o delavcu in delodajalcu | Ime, naslov, davčna številka, obdobje obračuna | Ali je obračun za pravi mesec in ali so tvoji podatki pravilni. |
| Ure in osnovna plača | Opravljene ure in plača za zahtevnost dela po pogodbi | Ali se ure ujemajo z evidenco delovnega časa, osnovna plača pa s pogodbo. |
| Delovna uspešnost in dodatki | Dodatek za delovno dobo, nočno, nedeljsko, praznično in nadurno delo | Ali so dodatki obračunani za ure, ko si res delal v teh pogojih, in po odstotkih iz kolektivne pogodbe. |
| Nadomestila plače | Dopust, prazniki, bolniška do 30 delovnih dni | Ali se število dni ujema z evidenco in ali je bolniška zaradi bolezni, ki ni povezana z delom, obračunana po 80 %. |
| Bruto plača | Vsota plače, dodatkov in nadomestil | Ali je vsota pravilna in osnovna plača brez dodatkov vsaj enaka minimalni plači. |
| Prispevki delavca | 23,1 % od bruta za pet skladov | Ali so stopnje enake kot v tabeli prispevkov spodaj. |
| Obvezni zdravstveni prispevek (OZP) | Fiksen znesek 39,36 € na mesec | Ali ga odteguje samo glavni delodajalec. |
| Olajšave in davčna osnova | Bruto, zmanjšan za prispevke, OZP in olajšave | Ali sta upoštevani splošna olajšava in olajšava za otroke, če si jo uveljavil. |
| Akontacija dohodnine | Predplačilo dohodnine po mesečni lestvici | Ali stopnja ustreza razredu, v katerega pade osnova. |
| Neto plača | Bruto, zmanjšan za prispevke, OZP in akontacijo | Ali se ujema z izračunom v kalkulatorju. |
| Povračila stroškov | Prevoz na delo in prehrana med delom | Ali je obračunanih toliko dni, kolikor si bil na delu. |
| Odtegljaji | Rubež, obroki kredita, sindikalna članarina | Ali imaš zanje sklep o izvršbi (sodišča ali FURS) ali svoje pisno soglasje. Pri rubežu ti mora ostati najmanj 76 % minimalne plače. |
| Za izplačilo | Znesek, nakazan na tvoj bančni račun | Ali je na računu prav toliko. |
| Prispevki delodajalca | 17,1 % nad bruto plačo | Ali so izkazani. Neta ne zmanjšajo, ali so res plačani, pa preveriš pri FURS (glej razdelek o neizplačani plači). |
| Plačilni dan | Datum izplačila | Ali je najpozneje 18 dni po koncu meseca. |
Zgornji del liste, od ur do bruto plače, je odvisen od tvoje pogodbe in kolektivne pogodbe, zato ga preveriš z njima. Spodnji del, od prispevkov do neto plače, je izračun po predpisih. Ta izračun ponoviš s kalkulatorjem in v nekaj minutah vidiš, ali se ujema z listo.
Kako prebereš plačilno listo vrstico za vrstico
Plačilno listo bereš od zgoraj navzdol, ker vsaka vrstica izhaja iz prejšnje. Pri vsakem koraku primerjaj znesek z dokumentom, iz katerega izhaja: s pogodbo, z evidenco ur ali s predpisom.
- Preveri ure in osnovno plačo. Število ur primerjaj z evidenco delovnega časa, osnovno plačo pa s pogodbo o zaposlitvi. Pri mesečni plači se urna postavka lahko spreminja s številom delovnih ur v mesecu, zato je ob enaki plači vsak mesec lahko drugačna.
- Preglej dodatke. Zakon predpisuje dodatke za nočno delo, nadure, delo v nedeljo in na praznike ter dodatek za delovno dobo. Odstotke zanje določa kolektivna pogodba tvoje dejavnosti, zato jih poišči tam; katera velja zate, ti pove delodajalec ali sindikat.
- Preglej nadomestila. Dopust in prazniki so na listi nadomestila, ne dodatne ure. Tudi bolniška do 30 delovnih dni je nadomestilo, ki ga obračuna in plača delodajalec.
- Seštej bruto plačo. Bruto je vsota osnovne plače, delovne uspešnosti, dodatkov in nadomestil. Povračila prevoza in prehrane niso del bruta.
- Preveri prispevke delavca. Od bruta se odtegne 23,1 % prispevkov za pet skladov in še obvezni zdravstveni prispevek 39,36 € na mesec. Prispevki delodajalca se ne odtegnejo od tvoje plače.
- Preveri osnovo in akontacijo dohodnine. Osnova je bruto, zmanjšan za prispevke, OZP in olajšave. Splošna olajšava znaša 462,66 € na mesec, pri bruto plači do 1.480,51 € pa delodajalec upošteva še dodatno olajšavo. Od osnove nato obračuna akontacijo po mesečni lestvici, ki se začne pri 16 %.
- Primerjaj neto plačo. Neto je bruto, zmanjšan za prispevke, OZP in akontacijo. Enak izračun naredi bruto-neto kalkulator, zato je neto najboljša točka za primerjavo.
- Prištej povračila stroškov. Prevoz in prehrana se prištejeta neto plači in sta obračunana po dnevih, ko si bil na delu.
- Odštej odtegljaje. Rubež, obrok kredita ali sindikalna članarina se odštejejo od neto zneska, na bruto plačo in akontacijo pa ne vplivajo.
- Primerjaj znesek za izplačilo z nakazilom. Zadnja vrstica mora biti enaka znesku, ki je prišel na tvoj račun. Plačo ti mora delodajalec nakazati na bančni račun, stroške izplačila pa nosi sam.
Prispevki delavca in delodajalca
Prispevke za socialno varnost plačujeta oba, od bruto plače pa se odtegnejo le tvoji. Stopnje v tabeli so povzete po brošuri FURS o plačevanju prispevkov.
| Prispevek | Delavec | Delodajalec |
|---|---|---|
| Pokojninsko in invalidsko zavarovanje | 15,5 % | 8,85 % |
| Zdravstveno zavarovanje | 6,36 % | 6,56 % |
| Starševsko varstvo | 0,1 % | 0,1 % |
| Zaposlovanje | 0,14 % | 0,06 % |
| Dolgotrajna oskrba | 1 % | 1 % |
| Poškodbe pri delu in poklicne bolezni | ni | 0,53 % |
| Skupaj | 23,1 % | 17,1 % |
| Obvezni zdravstveni prispevek | 39,36 € na mesec | ni |
OZP je fiksen mesečni znesek in se ne deli med delodajalce: odtegne ga le glavni delodajalec ob izplačilu plače. Davčno osnovo zniža enako kot drugi prispevki. Znesek 39,36 € velja do 28. 2. 2027, nov znesek od marca 2027 pa še ni dokončno določen.
Prispevki delodajalca so strošek nad tvojo bruto plačo in skupaj z njo dajo tako imenovani bruto II, torej vse, kar te delodajalec stane. Tvojega neta ne zmanjšajo in se ne vštevajo v tvojo davčno osnovo.
Primer: izračunali smo plačilno listo za bruto plačo 2.000 € pri glavnem delodajalcu, za osebo brez vzdrževanih družinskih članov, po zneskih za 2026.
- Prispevki delavca (23,1 %): 462,00 €, od tega za pokojninsko zavarovanje 310,00 € in za zdravstveno 127,20 €.
- Obvezni zdravstveni prispevek: 39,36 €.
- Splošna olajšava: 462,66 €; dodatne ni, ker je bruto nad 1.480,51 €.
- Osnova za akontacijo: 1.035,98 €.
- Akontacija dohodnine: 188,34 €, to je 129,62 € in še 26 % od dela osnove nad 810,12 €.
- Neto plača: 2.000 €, zmanjšano za prispevke, OZP in akontacijo, to je 1.310,30 €.
- Prispevki delodajalca (17,1 %): 342,00 €, skupaj te delodajalec torej stane 2.342,00 €.
Na račun dobiš neto plačo, povečano za povračila prevoza in prehrane ter zmanjšano za morebitne odtegljaje.
Vnesi svoj bruto v bruto-neto kalkulator in rezultat primerjaj z vrstico neto na svoji listi. Če se zneska razlikujeta, so možni razlogi našteti spodaj.
Izračunaj za svoj primerBruto neto kalkulatorIz bruto v neto in nazaj, z olajšavami 2026OdpriZakaj se lista razlikuje od kalkulatorja
- Olajšavo za vzdrževane otroke delodajalec upošteva samo, če si mu oddal obvestilo o uveljavljanju olajšave za vzdrževane družinske člane.
- Olajšave za mlade do 29. leta pri mesečni akontaciji ni, FURS jo upošteva šele pri letni odmeri dohodnine.
- Dodatki in nadure zvišajo bruto, bolniška po 80 % pa ga zniža.
- Povračila in odtegljaji spremenijo nakazilo, neta pa ne.
- Če delaš pri dveh delodajalcih, olajšave upošteva samo glavni, pri drugem pa je akontacija 25 % brez njih.
- Poleti in decembra so na listi še regres, zimski regres ali poslovna uspešnost.
Razliko pri olajšavah FURS poračuna ob letni odmeri dohodnine, zato olajšave, ki je delodajalec med letom ni upošteval, ne izgubiš.
Dodatki in nadomestila na plačilni listi
Dodatki so del plače za delo v posebnih pogojih, nadomestila plače pa plačilo za čas, ko ne delaš. Plača je po 126. členu ZDR-1 sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Če je tako dogovorjeno v kolektivni pogodbi ali pogodbi o zaposlitvi, sodi vanjo tudi plačilo za poslovno uspešnost. Dodatki ti pripadajo za nočno delo, nadurno delo, delo v nedeljo in na praznike ter za delovno dobo.
Zakon odstotkov ne določa, ampak višino dodatkov prepušča kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti. Zato dva delavca z enako osnovno plačo v različnih panogah dobita različne dodatke. Dodatek se obračuna le za ure, ko si dejansko delal v pogojih, zaradi katerih ti pripada.
Dodatek za nedeljo in dodatek za praznik se izključujeta, zato za praznik, ki pade na nedeljo, dobiš samo enega. Koliko ti prinesejo nadure, izračunaš s kalkulatorjem nadur.
Izračunaj za svoj primerKalkulator nadurPlačilo nadur z dodatkom, bruto in netoOdpriNadomestilo ti pripada za letni dopust, praznike, plačano odsotnost, izobraževanje in čas, ko ne delaš iz razlogov na strani delodajalca. Za ta čas dobiš povprečno mesečno plačo za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev (137. člen). Če te delodajalec iz poslovnega razloga pošlje na začasno čakanje na delo doma, dobiš 80 % te osnove (138. člen). Nadomestilo ne sme biti višje od plače, ki bi jo dobil, če bi delal.
Pri bolezni ali poškodbi zunaj dela plača delodajalec nadomestilo do 30 delovnih dni za posamezno odsotnost, v koledarskem letu največ 80 delovnih dni. Če gre za poškodbo pri delu ali poklicno bolezen, ga plača do 30 delovnih dni za vsako odsotnost.
Pri bolezni, ki ni povezana z delom, znaša nadomestilo 80 % tvoje plače iz preteklega meseca za polni delovni čas. Mesec z bolniško je zato na listi nižji, kar ni napaka. Za daljšo odsotnost ti nadomestilo še vedno izplača delodajalec, a v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Svoje nadomestilo izračunaš s kalkulatorjem bolniškega nadomestila.
Če ti delodajalec nadomestila v breme ZZZS ne izplača, ga ZZZS lahko izplača neposredno tebi. Zahtevo pri ZZZS vložiš, če v osmih dneh po izteku meseca ne dobiš obvestila delodajalca, da jo je vložil sam, in ji priložiš pisni obračun.
Povračila stroškov: prevoz in prehrana
Povračilo stroškov za prevoz na delo in prehrano med delom ni del bruto plače. Delodajalec ti ga mora po 130. členu ZDR-1 izplačati vsak mesec, skupaj s plačo. Pravico in višino določa kolektivna pogodba dejavnosti, če ju ta ne ureja, pa podzakonski predpis.
Neobdavčena meja ne pove, koliko ti pripada, ampak do katerega zneska povračilo ni obdavčeno. Po uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov je prehrana neobdavčena do 7,96 € za vsak dan, ko si na delu vsaj štiri ure.
Prevoz je neobdavčen do 0,21 € za vsak polni kilometer med prebivališčem in delom, za vsak dan prisotnosti. Če je tako izračunan znesek v mesecu nižji od 140 €, je neobdavčenih 140 € na mesec. Kar delodajalec izplača nad mejo, se všteva v davčno osnovo.
Ker se povračila obračunajo po dnevih prisotnosti, je nakazilo v mesecu z dopustom ali bolniško nižje, čeprav je bruto enak. Koliko ti pripada za pot na delo, izračunaš s kalkulatorjem potnih stroškov.
Minimalna plača in najnižja osnova za prispevke
Minimalna plača za polni delovni čas znaša 1.481,88 € bruto in velja za delo od 1. 1. 2026. Po 2. členu Zakona o minimalni plači (ZMinP) se vanjo ne vštevajo dodatki, del plače za delovno uspešnost in plačilo za poslovno uspešnost. Po pojasnilu vlade se ne vštevajo niti povračila stroškov, regres, odpravnine in jubilejne nagrade.
To pomeni, da mora biti osnovna plača brez dodatkov vsaj enaka minimalni plači. Dodatki in povračila se prištejejo nad minimalno plačo, ne vanjo. Pri krajšem delovnem času ti pripada sorazmerni del. Ali tvoja plača dosega minimum, hitro preveriš na strani o minimalni plači.
Najnižja osnova za prispevke je 1.521,62 €, kar je 60 % lanske povprečne mesečne plače v Sloveniji. Spremeni se vsako leto 1. marca.
Dokler je višja od minimalne plače, se prispevki pri minimalni plači obračunajo od najnižje osnove. Razliko do najnižje osnove pri tvojih prispevkih za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje ter dolgotrajno oskrbo plača delodajalec. Sam nosiš le razliko pri prispevkih za starševsko varstvo in zaposlovanje, ki znaša 0,10 € na mesec.
Znesek minimalne plače za leto 2027 še ni določen. Minister ga mora objaviti v Uradnem listu najpozneje do 31. januarja 2027 (ZMinP, 6. člen).
Regres, zimski regres in poslovna uspešnost na plačilni listi
Regres in zimski regres nista plača, ampak spadata med druge prejemke, zato sta na listi v svojih vrsticah. Plačilo za poslovno uspešnost je po ZDR-1 sicer del plače, a se ne všteva v minimalno plačo. Vsi trije do zakonske meje niso obdavčeni, zato je nakazilo v mesecu izplačila opazno višje.
Regres ti pripada najmanj v višini minimalne plače, dobiti pa ga moraš do 1. julija (ZDR-1, 131. člen). Znesek za svojo plačo izračunaš s kalkulatorjem regresa.
Do 100 % povprečne mesečne plače v Sloveniji ni obdavčen; po zadnjem podatku Statističnega urada (SURS) za avgust 2026 je to 2.695,56 €. Prispevki se od regresa obračunajo le od dela nad 100 % povprečne plače. Enako davčno mejo ima poslovna uspešnost, če jo delodajalec izplača največ dvakrat na leto vsem upravičenim delavcem in je pravica zapisana v splošnem aktu ali kolektivni pogodbi.
Zimski regres je polovica minimalne plače, v letu 2026 torej 740,94 €, delodajalec pa ga mora izplačati do 18. 12. Če je delodajalec nelikviden in to omogoča kolektivna pogodba, ga lahko izplača do 31. 3. naslednjega leta.
Do višine pravice od njega ne plačaš ne dohodnine ne prispevkov za pokojninsko zavarovanje. Rok, pogoje in korake za primer, ko ga ne dobiš, najdeš v vodniku s podrobnostmi o zimskem regresu.
Zimski regres in poslovna uspešnost si delita skupno neobdavčeno mejo. Če dobiš oboje, je lahko del zneska obdavčen, kar se na decembrski listi pokaže kot višja akontacija.
Rok za izplačilo plače in kaj narediti, če plače ni ali je napačna
Plačo moraš dobiti najpozneje 18 dni po koncu plačilnega obdobja (ZDR-1, 134. člen). Pri mesečni plači je to 18. dan naslednjega meseca, če je ta dela prost, pa prvi naslednji delovni dan. Delodajalec lahko določi tudi zgodnejši plačilni dan, a te mora o njem in o vsaki spremembi vnaprej pisno obvestiti.
Pisni obračun ti mora izdati do konca plačilnega dne. Neizplačana plača in neizdan obračun sta dve ločeni kršitvi. Delodajalcu, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik, lahko inšpektor zanju izreče globo od 3.000 do 20.000 €. Za manjšega delodajalca je globa od 1.500 do 8.000 € (217. člen).
Če plače ni ali na listi manjka del zneska, ukrepaj po vrsti. Za prve korake ne potrebuješ odvetnika.
- Preveri plačilni dan in račun. Poglej pisno obvestilo o plačilnem dnevu in nakazila na bančnem računu. Če plače do roka ni, shrani pogodbo o zaposlitvi in vse plačilne liste, ki si jih dobil.
- Pisno zahtevaj izplačilo ali popravek. Delodajalcu pošlji pisno zahtevo, naj plačo izplača ali napako odpravi, najbolje priporočeno s povratnico. Po 200. členu ZDR-1 ima za to osem delovnih dni. Pri plači ta korak ni pogoj za sodni postopek, je pa dober dokaz.
- Prijavi kršitev inšpektoratu za delo. Prijavo Inšpektoratu RS za delo (IRSD) oddaš prek eUprave, po pošti ali osebno, tudi anonimno. Inšpektor lahko delodajalcu izreče globo, denar pa dobiš po sodni poti.
- Predlagaj izvršbo na podlagi plačilne liste. Pisni obračun plače je po 135. členu ZDR-1 verodostojna listina, na podlagi katere predlagaš sodno izvršbo. Predlog na obrazcu COVL-1 oddaš prek portala e-Sodstvo ali po pošti Centralnemu oddelku za verodostojno listino (COVL) Okrajnega sodišča v Ljubljani. V predlogu navedeš dan zapadlosti plače. Sodišče izda sklep o izvršbi, delodajalec pa lahko ugovarja; takrat se postopek nadaljuje kot spor pred delovnim sodiščem. Če pisnega obračuna nisi dobil, izvršbe na njegovi podlagi ne moreš predlagati: neizdan obračun prijavi inšpektoratu, plačo pa uveljavljaj s tožbo (naslednji korak).
- Vloži tožbo na delovnem sodišču. Neizplačano plačo lahko uveljavljaš tudi neposredno pred delovnim sodiščem, brez predhodne zahteve delodajalcu (200. člen). Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v petih letih od zapadlosti posamezne plače (202. člen). Pred tožbo se posvetuj s sindikatom ali odvetnikom.
- Preveri, ali delodajalec plačuje prispevke. V eDavkih ali mobilni aplikaciji eDavki oddaj vlogo za razkritje podatkov o obveznih prispevkih za socialno varnost, na finančnem uradu pa obrazec iREK-21. FURS ti razkrije prispevke, ki jih je delodajalec plačal ali bi jih moral plačati. Obdobja zavarovanja in plače vidiš tudi v informativni osebni evidenci ZPIZ na portalu Moj eZPIZ.
- Razmisli o izredni odpovedi. Po 111. členu ZDR-1 lahko pogodbo izredno odpoveš v treh primerih:
- Delodajalec ti vsaj dva meseca ni izplačal plače.
- Plačo je dvakrat zaporedoma ali v šestih mesecih izplačal po roku.
- Tri mesece zaporedoma ali v šestih mesecih ni v celoti plačal prispevkov.
Pred tem ga moraš pisno opomniti in kršitev pisno sporočiti inšpektoratu. Če v treh delovnih dneh ne izpolni obveznosti, imaš za odpoved 30 dni. Pripadata ti odpravnina kot pri odpovedi iz poslovnega razloga in odškodnina najmanj za odpovedni rok. Postopek opisuje vodnik o odpovedi pogodbe o zaposlitvi, po njej pa se prijaviš na zavod za zaposlovanje.
Roka treh delovnih dni in 30 dni veljata samo za izredno odpoved. Če ju zamudiš, izgubiš pravico do izredne odpovedi zaradi te kršitve ter s tem odpravnino in odškodnino. Plače s tem ne izgubiš, ker jo lahko izterjaš tudi pozneje (korak 5).
Če gre delodajalec v stečaj ali je izbrisan iz registra, del neizplačanih plač krije Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad. Za plače iz zadnjih treh mesecev pred prenehanjem delovnega razmerja sklad krije največ tri minimalne plače. Zahtevo vložiš najpozneje v 90 dneh od prenehanja delovnega razmerja pri Zavodu RS za zaposlovanje (ZRSZ), tega roka pa ni mogoče podaljšati. Terjatev prijavi tudi v stečajnem postopku.
Koliko časa hraniš plačilne liste in kdaj jih potrebuješ
Zakon delavcu ne predpisuje, koliko časa mora hraniti plačilne liste. Delodajalec pa mora podatke o tvojih plačah po koncu zaposlitve hraniti trajno, kot listino trajne vrednosti. Tako določa 17. člen Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti.
Svoje liste kljub temu hrani vsaj pet let, ker toliko časa lahko na sodišču terjaš neizplačano plačo. Prav pridejo tudi pozneje, če v evidenci ZPIZ najdeš napako pri plači ali obdobju zavarovanja. Napako prijaviš prek storitve Moj eZPIZ, plačilna lista pa je dokaz za popravek.
Letni obračun, ki ga dobiš do 31. januarja, ti pride prav pri dohodnini. Z njim preveriš podatke o plači in akontaciji v informativnem izračunu dohodnine.
Več o plači
Plačilna lista pokaže, kaj ti delodajalec obračuna, zneske za druge pravice pa preveriš z orodji in vodniki na področju Plača. Tam so kalkulatorji za regres, božičnico, odpravnino in odpovedni rok. Za decembrsko izplačilo preberi še vodnik o zimskem regresu, ki ga mora delodajalec izplačati do 18. 12.
Pogosta vprašanja
Do katerega dne mora biti izplačana plača?
Ali mi lahko delodajalec plačilno listo pošlje samo po e-pošti?
Zakaj je neto na plačilni listi drugačen kot v kalkulatorju?
Kaj narediti, če delodajalec ne plača plače ali prispevkov?
Koliko časa moram hraniti plačilne liste?
Kaj mora vsebovati plačilna lista?
Viri
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), 126.–137., 111., 200., 202. in 217. člen, PISRS (2026-11-19)
- Zakon o minimalni plači (ZMinP), 2. in 6. člen, PISRS (2026-11-19)
- Vlada RS: Določen znesek minimalne plače za 2026 (2026-01-28)
- FURS: Brošura o plačevanju prispevkov za socialno varnost, 16. izdaja (2026-11-19)
- FURS: Obvestilo o lestvici za odmero dohodnine in olajšave za leto 2026 (2025-12-15)
- Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, PISRS (2026-11-19)
- ZZZS: Obvezni zdravstveni prispevek (2026-11-19)
- FURS: Preverjanje, ali delodajalec plačuje prispevke (2026-11-19)
- eUprava: Prijava kršitve Inšpektoratu RS za delo (2024-03-18)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), 23. člen, PISRS (2026-11-19)
Podatke smo nazadnje preverili pri viru 19. 11. 2026. Izračun je informativen in ne nadomešča uradnega izračuna ali strokovnega nasveta.


