Zimski regres: komu pripada, do kdaj ga dobiš in kaj, če ga ni

Zimski regres, ki mu pravijo tudi obvezna božičnica, je polovica minimalne plače: v letu 2026 740,94 € bruto za vse leto dela s polnim časom. Dobiš ga, če imaš pogodbo o zaposlitvi, ne glede na to, ali delaš v podjetju ali v javnem sektorju. Za leto 2026 ga mora delodajalec izplačati najpozneje v petek, 18. 12. 2026. Če ga do takrat ni, mu pošlji pisno zahtevo in kršitev prijavi inšpektoratu za delo.

Kaj je zimski regres in kateri zakon ga ureja?

Zimski regres je zakonska pravica delavca do denarnega izplačila. Ureja ga Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (ZPZR), objavljen v Uradnem listu RS, št. 91/2025, velja pa od 20. 11. 2025.

Po 2. členu ZPZR ima delavec pravico do zimskega regresa v višini polovice minimalne plače, izplačati pa ga je treba v denarju. Boni, darila ali prosti dnevi ga ne nadomestijo.

Edina novela, ZPZR-A iz marca 2026, je vsebinsko spremenila le pravila za normirance, pri zimskem regresu pa samo posodobila sklic v členu o prispevkih. Pravila o višini, roku in upravičencih so zato ostala enaka.

Ker mu mediji radi rečejo »obvezna božičnica«, se zimski regres hitro zamenja z drugimi prejemki. Od njih se razlikuje takole:

• Božičnica ali 13. plača je plačilo za poslovno uspešnost. Ne določa je zakon, ampak kolektivna pogodba, splošni akt ali pogodba o zaposlitvi. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je pojasnilo, da že izplačana božičnica zimskega regresa ne nadomesti.
• Regres za letni dopust ureja 131. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Znaša najmanj minimalno plačo, 1.481,88 €, in ga dobiš do 1. 7. Svoj znesek izračunaš v kalkulatorju regresa za letni dopust.
• Zimski dodatek izplača Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) upokojencem s pokojnino za november. V letu 2026 znaša 170,00 € in z zimskim regresom za delavce nima zveze.

Posebnega zakona za javni sektor ni. Javni uslužbenci in funkcionarji dobijo zimski regres po istem ZPZR, razlika je le pri možnosti odloga. Pregled drugih prejemkov iz delovnega razmerja najdeš na področju Plača in delo.

Komu pripada zimski regres?

Zimski regres pripada vsakemu delavcu, ki je v delovnem razmerju na podlagi pogodbe o zaposlitvi (1. člen ZPZR v povezavi s 5. členom ZDR-1). Najkrajše dobe zaposlitve zakon ne zahteva, saj pravico pridobiš s sklenitvijo delovnega razmerja. MDDSZ v pogostih vprašanjih o zimskem regresu pojasnjuje, da ga dobi tudi delavec, ki se zaposli sredi decembra, seveda le v sorazmernem delu.

Upravičeni so tudi:

• zaposleni v javnem sektorju in funkcionarji,
• delavci na javnih delih,
• delavci, zaposleni prek agencije za zaposlovanje, ki jim zimski regres plača agencija kot njihov delodajalec,
• delavci z dopolnilnim delom pri istem delodajalcu, ki poleg polnega zneska iz glavne zaposlitve dobijo še sorazmerni del za dopolnilno delo (pojasnilo FURS po stališču MDDSZ).

Ne pripada pa osebam, ki delajo na drugi pravni podlagi. MDDSZ izrecno našteje samostojne podjetnike, kmete, samozaposlene v kulturi in družinske oskrbovalce. Študentsko delo, podjemna in avtorska pogodba ter začasno ali občasno delo upokojencev niso pogodba o zaposlitvi. Kdor dela na takšni podlagi, po besedilu zakona zimskega regresa prav tako ne dobi.

To pomeni, da o pravici odloča vrsta pogodbe, ne višina plače ali velikost podjetja. Zimski regres mora plačati tudi podjetje, ustanovljeno med letom.

Koliko znaša zimski regres in kdaj dobiš le sorazmerni del?

Cel zimski regres, 740,94 €, dobiš, če si bil pri istem delodajalcu vse leto zaposlen za polni delovni čas. Sorazmerni del ti pripada pri krajšem delovnem času po pogodbi in pri zaposlitvi, ki je trajala le del leta. Znesek se vsako leto spremeni skupaj z minimalno plačo. Delodajalec lahko plača več, manj pa ne.

Zakon ne pove, kako natančno se sorazmerni del izračuna. Določa le, da je odvisen od »obdobja zaposlitve pri posameznem delodajalcu«. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) zagovarja izračun po koledarskih dnevih in tako računajo tudi nekateri programi za obračun plač, MDDSZ pa metode ni določilo. Tvoj znesek se zato lahko za nekaj evrov razlikuje od izračuna po polnih mesecih.

Za bolniško, porodniški dopust in druge odsotnosti med zaposlitvijo zakon nima posebnih pravil. Zakon znesek zmanjša le zaradi krajšega obdobja zaposlitve in krajšega delovnega časa po pogodbi, bolniške ali porodniškega dopusta pa ne omenja.

Zato velja razlaga, da ti tudi v tem času pripada cel znesek. Tako pišeta CNVOS (za bolniški stalež) in SAOP (tudi za delavca, ki je bil vse leto na bolniški ali porodniški odsotnosti). Izrecnega odgovora MDDSZ ni, za neplačan dopust pa uradnega pojasnila sploh ni.

Znesek pod 740,94 € torej sam po sebi ni napaka. Najprej poišči svojo vrstico v tabeli, ob dvomu pa delodajalca ali računovodstvo prosi za pisno obrazložitev izračuna.

Ali se od zimskega regresa plača davek in prispevki?

Do zakonske višine od zimskega regresa ne plačaš ne dohodnine ne prispevkov (4. in 5. člen ZPZR). Na račun zato praviloma dobiš enak znesek kot bruto. Od leta 2026 pa velja novost, ki jo moraš poznati, če dobiš še visoko božičnico.

Zimski regres in plačilo za poslovno uspešnost imata skupen neobdavčen limit, ki ga določa 44. člen Zakona o dohodnini (ZDoh-2). Limit znaša 100 % povprečne mesečne plače po zadnjem podatku Statističnega urada (SURS). Zadnja objavljena povprečna plača v Sloveniji, za avgust 2026, znaša 2.695,56 €.

Če dobiš cel zimski regres, ostane za neobdavčeno božičnico pri istem delodajalcu še največ 1.954,62 €. To velja le, če je božičnica določena v kolektivni pogodbi ali splošnem aktu in izplačana največ dvakrat na leto. Po pojasnilu MDDSZ vrstni red izplačil ni pomemben.

Kar skupaj preseže limit, se obdavči kot plačilo za poslovno uspešnost. Ob izplačilu se upošteva povprečna plača, ki je takrat zadnja objavljena, končni preizkus pa naredi Finančna uprava (FURS) pri odmeri dohodnine za leto 2026. Prispevkov od zakonskega zneska ne plačaš niti takrat, ko je davčni limit presežen. Koliko ti neto ostane od božičnice in zimskega regresa skupaj, izračunaš v kalkulatorju božičnice.

Do kdaj mora delodajalec izplačati zimski regres?

Delodajalec mora zimski regres izplačati najpozneje 18 dni po koncu plačilnega obdobja za novembrsko plačo (3. člen ZPZR). Plačilno obdobje po ZDR-1 traja največ en mesec, zato je pri običajnem mesečnem obračunu rok 18. december.

Če rok pade na dela prost dan, se izteče prvi naslednji delovni dan. V letu 2026 je 18. 12. 2026 petek, zato velja ta datum. Zakon določa le zadnji dan, zato sme delodajalec zimski regres izplačati tudi prej ali v več delih, če je ves znesek plačan do roka.

Isti rok velja za delavca, ki mu je zaposlitev prenehala že med letom: tudi sorazmerni del mora dobiti najpozneje do 18. decembra. Kaj ti še pripada ob koncu zaposlitve, preberi v vodniku o odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Poznejši rok je trajno mogoč samo v enem primeru: če delodajalec ni likviden in to določa kolektivna pogodba na ravni dejavnosti. Takrat se rok lahko podaljša najpozneje do 31. 3. naslednjega leta, za izplačilo 2026 torej do 31. 3. 2027.

Akt podjetja ali podjetniška kolektivna pogodba za to ne zadošča, v javnem sektorju pa odloga ni. Ali ga tvoja kolektivna pogodba dejavnosti predvideva, preveri pri sindikatu.

Kaj odločba ustavnega sodišča pomeni zate?

Ustavno sodišče je 24. 9. 2026 v odločbi U-I-189/25 ugotovilo, da je bila ureditev zimskega regresa za leto 2025 v zasebnem sektorju delno v neskladju z ustavo. Sporno je bilo le to, da se je v izračun štelo tudi obdobje zaposlitve pred 20. 11. 2025, ko zakon še ni veljal.

Zakona sodišče ni razveljavilo, ker bi s tem poseglo v upravičena pričakovanja delavcev. Po odločbi U-I-189/25 ti zimskega regresa za leto 2025 ni treba vračati, tudi če ti ga je izplačal zasebni delodajalec.

Za leto 2026 in naslednja leta je sodišče presodilo, da pravica do zimskega regresa in rok izplačila (2. člen in prvi odstavek 3. člena ZPZR) nista v neskladju z ustavo. Obveznost delodajalca zato ostaja v celoti.

Kako preveriš, ali si zimski regres dobil?

Zimski regres mora biti nakazan na tvoj bančni račun, delodajalec pa ti mora izdati pisni obračun (135. člen ZDR-1). Na plačilni listi ali ločenem obračunu ga poišči kot postavko »Zimski regres«: naveden naj bo posebej, ne skrit v plači, nadurah ali božičnici.

Ob obračunu preveri štiri stvari:

• znesek ustreza tvoji vrstici v tabeli zgoraj,
• od zneska do zakonske višine niso odtegnjeni prispevki, akontacija dohodnine pa le, če z božičnico skupaj presežeš davčno mejo,
• izplačan je v denarju in najpozneje do roka,
• delodajalec ga ni pobotal z božičnico, regresom za letni dopust ali plačo.

Inšpektorat RS za delo (IRSD) je decembra 2025 opozoril, da delodajalec izplačila ne sme pogojevati ali zmanjševati, prav tako ne sme zahtevati vračila. Zahteva, da regres vrneš, je v nasprotju z zakonom.

Kaj narediti, če zimskega regresa ne dobiš?

Če zimskega regresa do 18. decembra ni ali je znesek prenizek, ukrepaj po korakih spodaj. Pisno zahtevo in prijavo inšpektoratu lahko pošlješ hkrati. Inšpektor lahko delodajalca kaznuje, globa pa gre državi, ne tebi. Do denarja te zato pogosto pripelje šele pisna zahteva ali tožba.

1. Preveri izračun. Primerjaj znesek s tabelo zgoraj in vprašaj računovodstvo, kako je bil izračunan. Pri sorazmernem delu je razlika nekaj evrov lahko le posledica metode izračuna (po dnevih ali po mesecih).
2. Pošlji pisno zahtevo delodajalcu. Navedi, koliko ti pripada in kako si to izračunal, dodaj obdobje zaposlitve v letu 2026 in številko računa ter delodajalca pozovi k plačilu. Zahtevo pošlji priporočeno ali po e-pošti s potrdilom, da imaš dokaz. Po 200. členu ZDR-1 ima delodajalec 8 delovnih dni od vročitve, da obveznost izpolni. Če v tem roku ne plača, nadaljuj s prijavo ali tožbo.
3. Prijavi kršitev IRSD. Prijavo pošlji območni enoti inšpektorata, ki je pristojna za sedež delodajalca, in priloži obračun plače ali izpisek računa ter kopijo pisne zahteve. Splošni kontakt IRSD: 01 280 36 60, gp.irsd@gov.si. Inšpektor preveri višino, rok in denarno obliko izplačila. Delodajalcu grozi globa od 3.000 do 20.000 €, manjšemu z največ 10 delavci pa od 1.500 do 8.000 € (9. člen ZPZR).
4. Predlagaj izvršbo ali vloži tožbo. Če ti je delodajalec izdal obračun z zimskim regresom, denarja pa ni nakazal, lahko na podlagi tega obračuna predlagaš izvršbo, ne da bi prej tožil (135. člen ZDR-1). Če obračuna ni ali je znesek prenizek, vloži tožbo na delovnem sodišču. Pisna zahteva za to ni pogoj (200. člen ZDR-1), terjatve iz delovnega razmerja pa zastarajo v petih letih (202. člen ZDR-1).
5. Zahtevaj zamudne obresti. Tečejo od dneva po zapadlosti, za izplačilo 2026 od 19. 12. 2026 (če velja odlog po kolektivni pogodbi dejavnosti, od dneva po odloženem roku). Zakonska zamudna obrestna mera od 1. 7. do 31. 12. 2026 znaša 10,4 %, od 1. 1. 2027 pa velja nova polletna mera. Znesek izračunaš v kalkulatorju zamudnih obresti.