Odpoved pogodbe o zaposlitvi: vrste, roki, postopek in tvoje pravice

Odpoved pogodbe o zaposlitvi mora biti pisna in vročena drugi strani, odpovedni rok pa začne teči naslednji dan po vročitvi. Pri odpovedi delovnega razmerja s strani delavca razloga ni treba navesti, rok pa traja 15 ali 30 dni. Delodajalec pa mora imeti utemeljen razlog, najpogosteje poslovni razlog, nesposobnost ali krivdni razlog. Od vrste odpovedi sta odvisni tudi odpravnina in nadomestilo za brezposelnost.

Katere vrste odpovedi pogodbe o zaposlitvi poznamo?

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) loči redno in izredno odpoved, pogodba pa lahko preneha tudi s sporazumom ali s potekom časa, za katerega je bila sklenjena. Od vrste prenehanja so odvisne tri stvari: koliko časa še delaš, ali dobiš odpravnino in ali ti Zavod RS za zaposlovanje (ZRSZ) izplača nadomestilo.

Vir: ZDR-1 (79., 94., 108., 111. in 132. člen) in ZRSZ o prenehanju delovnega razmerja (63. člen ZUTD).

Pri nadomestilu za brezposelnost veljajo izjeme: po lastni odpovedi ali sporazumu ga lahko dobiš, če skrbiš za štiri ali več otrok. Enako velja, če se seliš zaradi zaposlitve zakonca ali partnerja in bi se na delo z javnim prevozom vozil več kot 1,5 ure v eno smer. Po lastni redni odpovedi ga dobiš tudi, če so se ti po spremembi delodajalca poslabšale pravice iz pogodbe o zaposlitvi. Brez nove službe je zato lastna odpoved finančno najbolj tvegana izbira.

Kako sam odpoveš delovno razmerje (odpoved s strani delavca)?

Kot delavec lahko pogodbo redno odpoveš kadar koli, razloga pa ti ni treba navesti (83. člen ZDR-1). Odpoved mora biti pisna (87. člen), delodajalec pa jo mora prejeti, saj rok teče šele od vročitve.

1. Napiši odpoved. Navedi svoje podatke, delodajalca, kraj in datum ter nedvoumno zapiši, da pogodbo redno odpoveduješ. Dodaj datum sklenitve pogodbe in delovno mesto, v zadevo pa ne piši »izredna«, ker izredna odpoved zahteva zakonske razloge.
2. Vroči jo delodajalcu. Najvarneje jo predaš osebno v dveh izvodih in na svojem izvodu zahtevaš podpis ter datum prejema. Lahko jo pošlješ tudi po pošti, vendar v posebni beli ovojnici za osebno vročanje po ZPP (z oznakama »AR« in »OSEBNO! ZPP«), ki jo dobiš na pošti. Ker moraš vročitev dokazati ti, e-pošto uporabi le kot dodatno obvestilo, ne namesto pisne odpovedi.
3. Izračunaj zadnji delovni dan. Rok začne teči naslednji dan po vročitvi (95. člen) in traja 15 dni do enega leta zaposlitve, pozneje 30 dni. Preveri še pogodbo o zaposlitvi in kolektivno pogodbo, ki lahko rok podaljšata do 60 dni. Datum zadnjega dne ti pokaže kalkulator odpovednega roka.
4. Dogovori se za dopust. Preostali dopust lahko z delodajalcem razporedita v odpovedni rok. Neizrabljeni dopust ti mora delodajalec ob prenehanju izplačati (164. člen). Število dni izračunaš s kalkulatorjem letnega dopusta.
5. Shrani dokaz o vročitvi. Kopija odpovedi s podpisom prejema je tvoj dokaz, saj datum vročitve določa vse nadaljnje roke. Kaj ti pripada ob zadnjem obračunu, preberi v poglavju o odhodu iz službe.

Vzorec odpovedi delovnega razmerja za delavca

Kako napišeš odpoved delovnega razmerja zaradi upokojitve?

Odpoved delovnega razmerja zaradi upokojitve je navadna redna odpoved delavca, zato sta odpovedni rok in postopek enaka. V vzorec dodaj samo poved: »Pogodbo odpovedujem zaradi upokojitve in uveljavljam odpravnino po 132. členu ZDR-1.«

Koliko traja odpovedni rok?

Odpovedni rok pri lastni odpovedi traja 15 dni do enega leta zaposlitve in 30 dni pozneje, pri odpovedi delodajalca pa od 15 do 80 dni (94. člen ZDR-1). V delovno dobo pri delodajalcu se šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih. Vse roke po položajih kaže spodnja tabela.

Vir: ZDR-1, 94. člen.

Pri odpovedi delodajalca po več kot 25 letih dobe lahko kolektivna pogodba določi krajši rok od 80 dni, vendar ne krajšega od 60 dni. Pri lastni odpovedi velja obratno: pogodba o zaposlitvi ali kolektivna pogodba lahko rok podaljša, a le do zgornje meje iz tabele.

V odpovednem roku delovno razmerje še traja, zato delaš in prejemaš plačo. Z delodajalcem se lahko pisno dogovoriš, da del roka ali celoten rok nadomesti denarno povračilo (96. člen). Če te nova služba čaka že prej, je najpreprostejša pot sporazum o prenehanju z datumom, ki ti ustreza. Če pa brez dogovora odideš prej, kršiš pogodbo in delodajalec lahko zahteva povrnitev škode.

Kadar odpove delodajalec, imaš v odpovednem roku pravico do najmanj 2 ur plačane odsotnosti na teden za iskanje nove zaposlitve (97. člen). Če ti delodajalec odpove iz poslovnega razloga ali nesposobnosti in ti ne ponudi nove pogodbe, imaš za ukrepe ZRSZ najmanj en dan na teden. Razgovorov za novo službo ti torej ni treba skrivati za dopustom.

Kdaj in kako ti lahko odpove delodajalec?

Delodajalec lahko pogodbo redno odpove le z utemeljenim razlogom: poslovnim, krivdnim, zaradi nesposobnosti, invalidnosti ali neuspešnega poskusnega dela (89. člen ZDR-1). Razlog mora v odpovedi pisno obrazložiti in dodati pouk o sodnem varstvu, pravicah iz zavarovanja za brezposelnost ter obveznosti prijave pri ZRSZ (87. člen).

Za nekatere razloge veljajo strogi roki. Odpoved zaradi nesposobnosti mora delodajalec dati v 6 mesecih od nastanka razloga, krivdno pa v 60 dneh od ugotovitve kršitve in najpozneje v 6 mesecih od njenega nastanka. Pred krivdno odpovedjo te mora pisno opozoriti, da ti lahko odpove, če kršitev ponoviš v 6 mesecih. Po noveli ZDR-1D lahko kolektivna pogodba to obdobje podaljša do 18 mesecev.

Pred odpovedjo zaradi nesposobnosti, krivdnega razloga ali pred izredno odpovedjo ti mora delodajalec omogočiti zagovor, za katerega imaš najmanj 3 delovne dni. Pri zagovoru lahko sodeluje sindikat ali tvoj pooblaščenec. Sindikat ali svet delavcev o nameravani odpovedi obvesti le na tvojo zahtevo, njuno negativno mnenje pa odpovedi ne prepreči.

Kdo ima posebno varstvo pred odpovedjo?

• Predstavniki delavcev: odpoved je mogoča le s soglasjem organa, katerega člani so, varstvo pa velja še 1 leto po koncu funkcije.
• Starejši delavci: če si star vsaj 58 let ali ti do starostne pokojnine manjka največ 5 let dobe, ti delodajalec brez pisnega soglasja ne sme odpovedati iz poslovnega razloga.
• Nosečnice, doječe matere z otrokom do 1 leta in starši na starševskem dopustu v strnjenem nizu ter še 1 mesec po njem: odpoved jim je prepovedana, izjemoma jo dovoli inšpektor. Če delodajalec za nosečnost ne ve, ga obvesti takoj, ko izveš zanjo, najpozneje pa do izteka odpovednega roka, in mu predloži zdravniško potrdilo.
• Delavci na bolniški: bolniška odsotnost ni utemeljen razlog za odpoved (90. člen). Če si na bolniški ob izteku roka pri odpovedi iz poslovnega razloga ali nesposobnosti, delovno razmerje preneha z zadnjim dnem bolniške, najpozneje pa 6 mesecev po izteku roka.

Odpoved, ki ni pisna, nima obrazložitve, je bila dana po izteku zakonskih rokov ali brez obveznega zagovora, je lahko nezakonita. O tem ne odločata ne delodajalec ne inšpekcija, ampak delovno sodišče, kamor moraš tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve.

Ali ti pripada odpravnina?

Zakonska odpravnina ti pripada, če ti delodajalec redno odpove iz poslovnega razloga ali zaradi nesposobnosti (108. člen ZDR-1). Pogoj je, da si bil pri njem, vključno z njegovimi pravnimi predniki, zaposlen več kot eno leto. Osnova je tvoja povprečna plača zadnjih treh mesecev, višina pa je odvisna od let dela pri delodajalcu.

• Pri zaposlitvi nad 1 do 10 let dobiš 20 % osnove (petino) za vsako leto dela.
• Pri zaposlitvi nad 10 do 20 let dobiš 25 % osnove (četrtino) za vsako leto dela.
• Pri zaposlitvi nad 20 let dobiš 33,33 % osnove (tretjino) za vsako leto dela.

Odpravnina ne sme preseči 10 osnov, razen če kolektivna pogodba določa drugače. Če si pri delodajalcu 12 let in je tvoja povprečna plača zadnjih treh mesecev 2.000 € bruto, dobiš 12 četrtin osnove, torej 6.000 € ali tri svoje plače. Delodajalec ti jo mora izplačati ob prenehanju pogodbe, svoj znesek pa izračunaš s kalkulatorjem odpravnine.

Odpravnine ni, če ti v odpovednem roku delodajalec ali ZRSZ ponudi novo ustrezno zaposlitev za nedoločen čas pri drugem delodajalcu in jo sprejmeš. Novi delodajalec se mora v pogodbi tudi zavezati, da bo upošteval tvojo delovno dobo pri obeh (92. člen).

Pri dohodnini je ta odpravnina neobdavčena v višini, ki jo določa zakon, vendar največ do 10 povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji (44. člen Zakona o dohodnini, ZDoh-2). Pri zadnji objavljeni povprečni bruto plači 2.695,56 € je to največ 26.956 € neobdavčene odpravnine. Če se z delodajalcem dogovoriš za več, kot določa zakon, je presežek obdavčen.

Ob izteku pogodbe za določen čas ti pripada 20 % osnove, če je pogodba trajala do 1 leta, pri daljši pa sorazmerno za vsak mesec. Te odpravnine ni pri nadomeščanju začasno odsotnega delavca, sezonskem delu, krajšem od 3 mesecev v koledarskem letu, javnih delih in ukrepih aktivne politike zaposlovanja. Ne dobiš je tudi, če z istim delodajalcem skleneš pogodbo za nedoločen čas ali če zavrneš njegovo ponudbo pogodbe za nedoločen čas za ustrezno delo (79. člen ZDR-1). Neobdavčena je do 3 povprečnih mesečnih plač.

Ob upokojitvi ti pripada odpravnina, če si bil pri delodajalcu najmanj 5 let (132. člen). Znaša 2 povprečni plači v Sloveniji za zadnje tri mesece ali 2 tvoji plači, kar je zate ugodneje. Do 7.608,09 € je neobdavčena. Pripada ti ne glede na to, ali pogodbo odpoveš sam ali skleneš sporazum.

Kdaj se splača sporazumna odpoved delovnega razmerja in kaj z njo izgubiš?

Sporazumna odpoved se splača, če imaš že novo službo ali se upokojuješ, sicer praviloma izgubiš nadomestilo ZRSZ, odpovedni rok in zakonsko odpravnino. Veljaven je le pisni sporazum o prenehanju (81. člen ZDR-1). Zakon zanj ne določa ne odpovednega roka ne odpravnine, zato velja tisto, kar zapišeta v sporazum. Delodajalec te mora pisno obvestiti o pravicah iz zavarovanja za brezposelnost, a sporazum velja tudi brez tega obvestila.

Sporazuma ti ni treba podpisati: brez tvojega podpisa ne velja. Ponudbo lahko vzameš domov, jo premisliš in pokažeš sindikatu ali odvetniku. Če jo zavrneš, ti delodajalec, ki res zmanjšuje število zaposlenih, lahko odpove iz poslovnega razloga. Takrat pa dobiš odpovedni rok, odpravnino po več kot enem letu dela in praviloma nadomestilo ZRSZ.

Pred upokojitvijo je sporazum smiseln, saj odpravnino po 132. členu dobiš tudi z njim. Če ga podpišeš, v besedilo zapiši datum prenehanja, izrabo ali izplačilo dopusta in znesek dogovorjene odpravnine.

Kdaj je mogoča izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi?

Izredna odpoved konča pogodbo brez odpovednega roka, zato jo zakon dovoljuje le iz hudih razlogov. Podati jo je treba v 30 dneh od ugotovitve razloga in najpozneje v 6 mesecih od njegovega nastanka (109. člen ZDR-1). Če ima kršitev znake kaznivega dejanja, je odpoved mogoče podati v 30 dneh od ugotovitve razloga ves čas, dokler je mogoč kazenski pregon.

Delodajalec lahko izredno odpove na primer zaradi kaznivega dejanja ali hude kršitve obveznosti. Razlog so tudi lažni podatki ob zaposlitvi, izostanek z dela vsaj 5 dni zapored brez obvestila o razlogih in kršenje pravil med bolniško (110. člen). V tem primeru nimaš pravice ne do odpravnine ne do nadomestila za brezposelnost.

Tudi ti lahko pogodbo izredno odpoveš, če ti delodajalec 2 meseca ne izplača plače ali nadomestila plače. Enako velja, če plačo zamudi dvakrat zapored ali dvakrat v 6 mesecih ali če 3 mesece ne plača prispevkov. Izredno lahko odpoveš še zaradi nadlegovanja, diskriminacije ali nevarnosti pri delu (111. člen).

Postopek ima predpisan vrstni red: delodajalca najprej pisno opomniš na kršitev, hkrati pa o tem pisno obvestiš Inšpektorat RS za delo (IRSD). Če kršitve ne odpravi v 3 delovnih dneh, lahko v naslednjih 30 dneh podaš izredno odpoved. Pripada ti odpravnina kot pri poslovnem razlogu in odškodnina najmanj v višini izgubljenega plačila za odpovedni rok, ta odpoved pa ne izključuje nadomestila ZRSZ.

Kaj ti pripada in kaj moraš urediti ob odhodu iz službe?

Ob prenehanju pogodbe ti mora delodajalec obračunati vse, kar ti še pripada. Poleg plače dobiš nadomestilo za neizrabljen dopust, ki ga zakon dovoljuje izplačati samo ob prenehanju (164. člen ZDR-1). Če odideš med letom, ti pri tem delodajalcu pripada dvanajstina letnega dopusta za vsak mesec dela, pol dneva ali več pa se zaokroži na cel dan (161. člen).

Tudi regres za letni dopust ti pripada sorazmerno mesecem dela v letu, zimski regres pa sorazmerno mesecem zaposlitve pri tem delodajalcu (2. člen ZPZR). Delodajalec te mora odjaviti iz zavarovanja z obrazcem M-2 v 8 dneh od prenehanja.

Če ti delodajalec odpove iz poslovnega razloga ali nesposobnosti in ti ne ponudi nove pogodbe, se v 3 delovnih dneh po vročitvi odpovedi prijavi v evidenco iskalcev zaposlitve pri ZRSZ. Na to obveznost te mora opozoriti že odpoved (87. člen ZDR-1). Roke in korake opisuje vodnik o tem, kako poteka prijava na zavod po odpovedi.

Ko ostaneš brez dela, se v 30 dneh po prenehanju zavarovanja prijavi pri ZRSZ in oddaj vlogo za denarno nadomestilo. Pri poznejši prijavi se trajanje nadomestila skrajša za dneve zamude od 31. dneva naprej. Pravico imaš, če si bil v zadnjih 24 mesecih zavarovan najmanj 10 mesecev, mlajši od 30 let pa najmanj 6 mesecev.

Nadomestilo na začetku znaša 80 % osnove, od 4. meseca 60 % in od 13. meseca 50 %, nikoli pa manj kot 70 % minimalne plače. Traja od 3 do 12 mesecev, odvisno od zavarovalne dobe. Mlajši od 30 let s 6 do 9 meseci zavarovanja ga prejemajo 2 meseca, starejši z dolgo dobo pa do 25 mesecev. Svoj znesek in trajanje izračunaš s kalkulatorjem nadomestila za brezposelnost.

Pred upokojitvijo upoštevaj, da nadomestilo ne pripada, ko izpolnjuješ pogoje za starostno pokojnino (60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa) ali za poklicno pokojnino. Kdaj jih dosežeš, ti pokaže kalkulator datuma upokojitve.

Kaj narediti, če se z odpovedjo ne strinjaš?

Zakonitost odpovedi izpodbijaš s tožbo na delovnem sodišču, ki jo moraš vložiti v 30 dneh od vročitve odpovedi (ZDR-1). Neizplačane denarne terjatve, na primer plačo ali odpravnino, pa lahko uveljavljaš neposredno na sodišču.

Inšpektorat RS za delo o zakonitosti odpovedi ne odloča, ampak te napoti na delovno sodišče (17. člen Zakona o inšpekciji dela). Pomaga ti lahko sindikat, ki sme sodelovati že pri zagovoru, ali odvetnik za delovno pravo. Ker rok teče od vročitve, pojdi po nasvet takoj, ko odpoved prejmeš, in ne šele proti koncu odpovednega roka.