Kalkulator delovne dobe

Kako se izračuna delovna doba?

Delovno dobo izračunaš tako, da za vsako obdobje zaposlitve prešteješ cele mesece od datuma začetka in nato preostale dni, oba robna dneva vključno. Nato sešteješ leta, mesece in dni vseh obdobij. Vsakih 30 dni pretvoriš v en mesec, vsakih 12 mesecev pa v eno leto.

41 dni je 1 mesec in 11 dni, 13 mesecev pa 1 leto in 1 mesec. Vrzel od 16. 3. do 31. 3. 2015 se ne šteje. Pri treh obdobjih, od 15. 1. 2018 do 30. 6. 2020, od 1. 9. 2020 do 28. 2. 2023 in od 10. 3. 2023 do 26. 10. 2026, je seštevek 7 let, 18 mesecev in 33 dni, kar je 8 let, 7 mesecev in 3 dni ali 8,59 leta.

Kakšna je razlika med delovno, zavarovalno in pokojninsko dobo?

Delovna doba je pogovorni izraz za čas, ko si bil zaposlen, za pokojnino pa ZPIZ upošteva zavarovalno in pokojninsko dobo. Pojma opredeljuje 7. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2).

• Zavarovalna doba je obdobje, ko si bil obvezno ali prostovoljno vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Vanjo šteje tudi dokupljena doba, za katero plačaš prispevke.
• Pokojninska doba je zavarovalna in posebna doba, glede na katero se ugotavljajo pogoji za pokojnino in odstotek za njeno odmero. Posebna doba se šteje ne glede na plačilo prispevkov.
• Pokojninska doba brez dokupa ne vključuje dokupljenih obdobij. Pomembna je pri pogojih za upokojitev.
• Delovna doba pri delodajalcu šteje pri odpovednem roku, odpravnini in dodatku za delovno dobo. Dodatek ti pripada po 129. členu ZDR-1, njegovo višino pa določa kolektivna pogodba dejavnosti.

Zakaj se tvoj izračun lahko razlikuje od podatka ZPIZ?

ZPIZ ne šteje koledarskih obdobij zaposlitve, ampak obdobja zavarovanja. Pri delu prek podjemnih ali avtorskih pogodb in študentskem delu ti prizna en mesec zavarovalne dobe za vsakih 60 % povprečne mesečne plače, ki jih v letu zaslužiš, največ 12 mesecev na leto. Obdobje med dvema zaposlitvama, ko nisi bil zavarovan, se ne šteje. V pokojninsko dobo pa lahko štejejo tudi dokupljena in posebna doba. Kalkulator zato da oceno, odločilen je podatek iz matične evidence ZPIZ.

Kje dobiš uradni podatek o svoji dobi?

Uradni podatek dobiš v izpisu obdobij zavarovanja, ki ga izda Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ). Pridobiš ga na več načinov:

• eVloge za VSE: vlogo oddaš na spletu brez kvalificiranega digitalnega potrdila.
• Moj eZPIZ: s kvalificiranim digitalnim potrdilom. Če si prijavljen v elektronsko vročanje, dobiš izpis v ePredal, sicer po pošti.
• Po pošti ali e-pošti: izpolnjeno vlogo pošlješ na ZPIZ ali na informacije@zpiz.si.
• Osebno: na kateri koli območni enoti ZPIZ. Izpis dobiš takoj, če so podatki v matični evidenci urejeni.

V informativni osebni evidenci (IOE) na portalu e-ZPIZ s kvalificiranim potrdilom vidiš obdobja zavarovanja in osnove od leta 1970, od leta 2002 pa tudi prispevke. Podatke o plačah oziroma osnovah ZPIZ od leta 2017 oblikuje na obrazcu M-4 iz obračunov davčnega odtegljaja (REK-1), ki jih oddaja delodajalec. Ti podatki so podlaga za pokojninsko osnovo.

Kako uporabiš kalkulator delovne dobe?

1. Za vsako zaposlitev vpiši datum začetka in zadnji dan zaposlitve.
2. Pri zaposlitvi, ki traja, označi »še traja«, da kalkulator šteje do današnjega dne.
3. Z gumbom »+ Dodaj obdobje« vpiši naslednja obdobja.

Kalkulator pokaže delovno dobo v letih, mesecih in dnevih ter v letih z decimalko. Izračun je informativen. Kdaj izpolniš pogoje za upokojitev, izračunaš v kalkulatorju datuma upokojitve, oceno pokojnine pa v izračunu pokojnine.