Upokojitev v Sloveniji: pogoji, zahteva pri ZPIZ in koraki

Upokojitev ti v letih 2026 in 2027 pripada pri 65 letih in najmanj 15 letih zavarovalne dobe ali pri 60 letih in 40 letih pokojninske dobe brez dokupa. Pokojnina pa ne steče sama. Zahtevo za starostno pokojnino oddaš pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) približno dva meseca pred zadnjim delovnim dnem, delovno razmerje pa mora prenehati.

Kdaj izpolniš pogoje za upokojitev?

Pogoje za starostno pokojnino izpolniš, ko hkrati dosežeš zahtevano starost in dobo. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) v 27. členu določa dve poti do starostne pokojnine, v 29. členu pa še predčasno pokojnino.

Vrstici s 40 leti se razlikujeta po dokupu. Če imaš 40 let dobe brez dokupljenih let, se upokojiš s starostno pokojnino. Če 40 let dosežeš šele z dokupom, gre za predčasno pokojnino, ki se zniža za 0,3 % za vsak mesec pred dopolnjenimi 65 leti, največ za 18 %. Dodana doba iz obveznega dodatnega ali poklicnega zavarovanja (četrtina tega obdobja) se pri pogojih v letih 2026–2034 šteje kot doba brez dokupa.

Starost se lahko zniža, če imaš vsaj 38 let pokojninske dobe brez dokupa (znižanje od 65 let) ali 40 let brez dokupa (znižanje od 60 let). Zaradi otrok se zniža za 6 mesecev pri enem otroku do 48 mesecev pri petih ali več otrocih (ZPIZ-2, 28. člen). Vojaški rok jo zniža za dve tretjini svojega trajanja, zavarovanje pred 18. letom pa za ves čas do 18. leta. Starostna meja za zgodnje zavarovanje velja pri upokojitvi v letih 2026 in 2027, od leta 2028 pa se postopno dviguje proti 20 letom.

Znižanja imajo spodnje meje: v letu 2026 je pri 38 letih dobe najnižja starost 61 let za otroke in 63 let za vojaški rok. Pri 40 letih dobe znaša od 56 do 58 let. Če imaš le 15 let zavarovalne dobe, se starost ne zniža. Otroka lahko porabiš za nižjo starost ali za višji odmerni odstotek, ne za oboje.

Od leta 2028 se obe meji vsako leto zvišata za tri mesece. Leta 2028 boš s 15 leti dobe potreboval 65 let in 3 mesece, s 40 leti pa 60 let in 3 mesece. Lestvico do leta 2035, malus in bonus za delo po 40 letih podrobno razloži vodnik o tem, kaj pokojninska reforma prinaša zate.

Kje preveriš svojo dobo?

Svojo dobo in možne datume upokojitve vidiš v osebnem informativnem pokojninskem kalkulatorju v storitvi Moj eZPIZ, za vstop pa potrebuješ kvalificirano digitalno potrdilo. ZPIZ je kalkulator 20. 10. 2026 nadgradil, tako da upošteva otroke, vojaški rok in zgodnji vstop v zavarovanje.

Če si pogoje izpolnil že pred 1. 1. 2026, ti kalkulator izračuna še ne pokaže; ZPIZ to možnost napoveduje v naslednji fazi.

Informacijo o predvidenem datumu in višini pokojnine ti ZPIZ pošlje sam v letu, ko dopolniš 58 let (ZPIZ-2, 140. člen). Od 55. leta jo lahko zahtevaš tudi sam z obrazcem Obr. ZPIZ 10343-47-3, a največ enkrat na dve leti. Ta informacija ni zahteva za pokojnino: pravice z njo še ne uveljaviš.

Če želiš sam sešteti obdobja zaposlitve iz delovne knjižice, uporabi kalkulator delovne dobe.

Najprej ugotovi svoj datum, šele nato se dogovarjaj z delodajalcem in oddaj zahtevo.

Katere vrste pokojnin obstajajo?

Večina zaposlenih se upokoji s starostno pokojnino, zakon pa pozna še nekaj drugih oblik:

• Starostna pokojnina: pogoji iz tabele zgoraj, brez znižanja.
• Predčasna pokojnina: 40 let pokojninske dobe z dokupom in znižanje za vsak mesec pred starostno mejo.
• Delna pokojnina: ostaneš zavarovan najmanj 2 uri na dan ali 10 ur na teden. ZPIZ ti izplačuje sorazmerni del pokojnine, od 75 % do 12,5 % (ZPIZ-2, 40. člen).
• Del pokojnine ob nadaljnjem delu: izpolniš pogoje, ostaneš polno zaposlen in prejemaš 40 % pokojnine (več v razdelku o delu po upokojitvi).
• Invalidska pokojnina: uveljaviš jo, kadar zaradi zdravja ne moreš več delati; o njej odloča ZPIZ na podlagi izvedenskega mnenja.
• Vdovska pokojnina in družinska pokojnina: pravici svojcev po smrti zavarovanca ali upokojenca.

Postopek v nadaljevanju velja za starostno in predčasno pokojnino, ki ju uveljaviš z isto zahtevo.

Kako poteka upokojitev: zahteva za starostno pokojnino po korakih

Zahtevo oddaš na obrazcu Obr. ZPIZ 1032X-22-1 »Zahteva za priznanje starostne, predčasne pokojnine«, ZPIZ pa svetuje, da jo vložiš približno dva meseca pred koncem dela. Postopek se začne šele, ko ZPIZ zahtevo prejme (ZPIZ-2, 178. člen).

1. Preveri dobo in datum. V Moj eZPIZ preveri, ali ti manjka kakšno obdobje. Če si delal v tujini, začni prej, ker ima ZPIZ za odločitev po mednarodnih pogodbah do 6 mesecev (ZPIZ-2, 179. člen).
2. Dogovori se z delodajalcem. S sporazumom ali odpovedjo določi zadnji delovni dan. Kaj pri tem velja za odpravnino in dopust, opisuje naslednji razdelek.
3. Pripravi dokazila. ZPIZ priporoča, da priložiš delovno knjižico z dokazili o dobi in potrdilo o regresu za letni dopust v letu upokojitve. Prenehanje zavarovanja dokažeš s sporazumom ali odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Če uveljavljaš otroke, dodaj sporazum staršev ali dogovor o skrbi za otroka, pri delu v tujini pa dokazila o tej zaposlitvi.
4. Oddaj zahtevo. Elektronsko jo oddaš prek eVloge ZA VSE na strani ZPIZ, kjer ne potrebuješ digitalnega potrdila. S kvalificiranim digitalnim potrdilom jo oddaš tudi v Moj eZPIZ, eUprava pa te preusmeri na isti obrazec. Lahko jo tudi pošlješ po pošti ali oddaš osebno na kateri koli enoti ZPIZ, kjer jo lahko podaš tudi ustno na zapisnik.
5. Preveri odjavo iz zavarovanja. Ob prenehanju pogodbe te delodajalec odjavi iz zavarovanja z obrazcem M-2, zato ga vprašaj, ali je odjavo oddal. Samostojni podjetnik se izbriše iz Poslovnega registra Slovenije in odjavi z M-2 prek portala e-VEM.
6. Preberi odločbo. ZPIZ mora odločiti najpozneje v dveh mesecih od prejema zahteve, rok pa lahko podaljša za največ dva meseca (ZUP, 222. člen). Če potrebuje izvedensko mnenje, ima 4 mesece. V odločbi preveri dobo, datum in znesek ter pazi na rok za pritožbo, ki je naveden v pravnem pouku.

Od kdaj ti teče pokojnina?

Pokojnina se izplačuje od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja (ZPIZ-2, 111. člen). Če ti delovno razmerje preneha 31. 3., ti pokojnina teče od 1. 4., ne glede na to, kdaj ZPIZ izda odločbo.

Drugače je, če zahtevo oddaš, ko nisi več zavarovan. Takrat ti pokojnina pripada od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za šest mesecev nazaj.

Ko postaneš upokojenec, ti ZPIZ od pokojnine odtegne obvezni zdravstveni prispevek 39,36 € na mesec. Če odločba zamuja, ga odtegne za nazaj ob prvem nakazilu.

Kaj urediš z delodajalcem?

Upokojitev sama pogodbe o zaposlitvi ne konča, pogoj za pokojnino pa je prenehanje obveznega zavarovanja (ZPIZ-2, 108. člen). Zato moraš delovno razmerje končati s sporazumom ali z odpovedjo, kot ju našteva Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 77. členu. V javnem sektorju veljajo posebna pravila, zato zadnji dan tam preveri v kadrovski službi.

Pri sporazumu se z delodajalcem dogovorita za datum, ki ustreza obema. Če daš odpoved sam, upoštevaj odpovedni rok: 15 dni, če si pri delodajalcu do enega leta, in 30 dni, če si dlje. Pogodba o zaposlitvi ali kolektivna pogodba lahko določi daljši rok, a največ 60 dni (ZDR-1, 94. člen).

Svoj rok preveriš v kalkulatorju odpovednega roka. Kako sporazum ali odpoved pravilno pripraviš, razloži vodnik o odpovedi pogodbe o zaposlitvi in tvojih pravicah.

Dokler pogojev ne izpolniš, te delodajalec brez tvojega pisnega soglasja ne sme odpustiti iz poslovnega razloga. Varstvo velja, če si star 58 let ali ti do pogojev manjka do pet let pokojninske dobe (ZDR-1, 114. člen). Ko pogoje izpolniš, to varstvo preneha.

Od 1. 1. 2026 velja tudi novost za zadnja leta pred upokojitvijo. Od 60. leta ali s 35 leti pokojninske dobe se lahko z delodajalcem dogovoriš za 80 % delovnega časa. Osnovna plača znaša 90 % plače za polni čas, pravice iz pokojninskega zavarovanja pa so takšne kot pri polnem času. Nadur v tem času ne smeš delati (ZDR-1, 67.b člen).

Odpravnina ob upokojitvi

Ob upokojitvi ti pripada odpravnina, če si pri delodajalcu zaposlen najmanj 5 let (ZDR-1, 132. člen). Znaša 2 povprečni mesečni plači v Sloveniji za pretekle tri mesece ali 2 tvoji plači, če je to zate ugodneje. Kolektivna pogodba dejavnosti lahko določi drugače. Odpravnina ti pripada ne glede na to, ali pogodba preneha s sporazumom ali s tvojo odpovedjo, saj zakon zahteva le upokojitev in dovolj let pri delodajalcu.

Odpravnina je do 7.608,09 € neobdavčena (Zakon o dohodnini, ZDoh-2, 44. člen, in vladna uredba), obdavči se le del nad to mejo. Kdor se po upokojitvi znova zaposli, ob koncu nove zaposlitve do te odpravnine nima več pravice. Pri delni upokojitvi se odpravnina izplača sorazmerno.

Svoj znesek preračunaj v kalkulatorju odpravnine.

Neizrabljen dopust

Letni dopust, ki ti ostane, izrabi pred zadnjim delovnim dnem ali ga upoštevaj pri dogovoru o datumu. Denarno nadomestilo za neizrabljen dopust zakon dovoljuje samo ob prenehanju delovnega razmerja (ZDR-1, 164. člen), upokojitev pa je tak primer. Dogovor o dopustu zapiši v sporazum. Datum in dopust z delodajalcem uskladi, še preden oddaš zahtevo pri ZPIZ.

Koliko pokojnine boš dobil?

Višina pokojnine je odvisna od pokojninske osnove in odmernega odstotka. Pokojninska osnova je povprečje tvojih preteklih plač po odbitku povprečnih davkov in prispevkov, preračunanih na današnjo raven. Pri upokojitvi v letih 2026 in 2027 ZPIZ osnovo izračuna iz najugodnejših zaporednih 24 let zavarovanja (ZPIZ-2, 30. člen). Osnov iz leta, v katerem uveljaviš pokojnino, ne upošteva.

Odmerni odstotek je 29,5 % za prvih 15 let pokojninske dobe in 1,36 % za vsako nadaljnje leto (ZPIZ-2, 37. člen). S 40 leti dobe tako dobiš 63,5 % osnove. Vsak otrok, ki ga ne porabiš za nižjo starost, odstotek zviša za 1,6 odstotne točke.

Zakon določa tudi spodnji meji. Najnižja pokojnina je 386,93 €, kar je 30 % najnižje pokojninske osnove 1.289,78 € (ZPIZ-2, 39. člen).

Kdor se upokoji s starostno pokojnino in ima 40 let pokojninske dobe, dobi najmanj zagotovljeno pokojnino 826,15 €. Pri predčasni pokojnini zagotovljene pokojnine ni. Zakon jo je za leto 2026 določil na 785 eurov, uskladitve pa so jo zvišale. Zagotovljena pokojnina ne velja, če prejemaš delno pokojnino ali del pokojnine ob nadaljnjem delu.

Kalkulator ti da oceno, točen znesek pa izveš šele iz odločbe ZPIZ.

Se splača upokojiti konec leta ali januarja?

ZPIZ ocenjuje, da bo upokojitev v začetku leta 2027 predvidoma ugodnejša kot konec leta 2026, točna razlika pa bo znana po objavi končnih podatkov 15. 2. 2027. Ocena ni zagotovilo in ne velja za vsakogar enako.

Odločitev imaš le, če pogoje izpolniš najpozneje 31. 12. 2026. Pokojnina ti teče od dneva po prenehanju delovnega razmerja, zato odloča datum, ko ti pogodba preneha.

Če ti delovno razmerje preneha najpozneje 30. 12. 2026, se upokojiš še v letu 2026. Če delaš do vključno 31. 12. 2026, ti pokojnina teče od 1. 1. 2027 in se upokojiš v letu 2027.

ZPIZ primerja dve številki: uskladitev pokojnin v tekočem letu in rast povprečne neto plače v istem letu. Pokojnine so se v letu 2026 uskladile za skupaj 5,24 %, redno za 4,2 % od 1. 1. in izredno za 1 % od 1. 3. Neto plače so v prvih osmih mesecih zrasle za 6,4 %.

Rast neto plač je podlaga za valorizacijske količnike, s katerimi ZPIZ preračuna tvoje pretekle plače (ZPIZ-2, 35. člen). Ko plače rastejo hitreje od pokojnin, je novi upokojenec v naslednjem letu praviloma na boljšem. Odmerni odstotek je v letih 2026 in 2027 enak, zato na to odločitev ne vpliva.

Pri upokojitvi januarja verjetno najprej dobiš začasno odločbo, ker valorizacijski količniki za novo leto še niso objavljeni. Ko jih minister objavi, ZPIZ izda končno odločbo in poračun (ZPIZ-2, 180. člen).

ZPIZ je leta 2024 opozoril na izjemo. Takrat je šlo za zavarovance s 40 leti brez dokupa, ki so starost znižali z otroki, ostali polno zaposleni in prejemali 40 % ali 20 % pokojnine. Za prehod med letoma 2026 in 2027 izjem ni navedel.

Kdaj dobiš prvo pokojnino?

ZPIZ pokojnino izplača najpozneje zadnji delovni dan v mesecu, za tekoči mesec (ZPIZ-2, 111. člen). Prvo nakazilo pride po izdani odločbi in vključuje poračun za nazaj od dneva upokojitve. Če ZPIZ višine še ne more določiti, ti do odločbe izplačuje akontacijo.

Točne izplačilne dneve za vsak mesec najdeš v koledarju izplačil pokojnin in prejemkov.

V letu upokojitve dobiš letni dodatek po dvanajstinah, če v tem letu nisi prejel regresa ali si ga prejel le sorazmerno (ZPIZ-2, 97. in 98. člen). Zato ZPIZ ob zahtevi prosi za potrdilo o regresu. Letni dodatek se izplača z junijsko pokojnino, sicer s prvo pokojnino.

Zimski dodatek 170 € dobiš s pokojnino za november, če si upravičen do letnega dodatka. Če ti pravico priznajo naknadno, ga dobiš najpozneje z aprilsko pokojnino naslednjega leta.

Ali lahko delaš po upokojitvi?

Lahko, a od oblike dela je odvisno, ali obdržiš celo pokojnino. Ko se znova zaposliš ali odpreš s.p., se ti pokojnina ne izplačuje več od dne, ko spet postaneš zavarovanec (ZPIZ-2, 116. člen).

Če izpolniš pogoje za starostno pokojnino in ostaneš polno zaposlen, ti ZPIZ na zahtevo od dneva po vložitvi izplačuje 40 % starostne pokojnine, največ tri leta. Nato ZPIZ izplačilo po uradni dolžnosti zniža na 20 % (ZPIZ-2, 39.a člen). Zahtevo oddaš na obrazcu Obr. ZPIZ 1032X-23-1. Stran ZPIZ o hkratnem delu še opisuje staro 20-odstotno izplačilo, velja pa zakon.

Ko delo končaš, lahko po najmanj šestih mesecih nove dobe zahtevaš ponovno odmero pokojnine (ZPIZ-2, 117. člen).

Pri začasnem ali občasnem delu upokojencev smeš delati največ 85 ur na mesec pri vseh delodajalcih skupaj. Trikrat na leto smeš delati do 125 ur na mesec, na leto pa skupaj največ 1.020 ur.

Urna postavka je najmanj 8,52 € bruto, letni zaslužek pa največ 17.782,56 € bruto. Delodajalec plača dajatev 25 % in pavšalni prispevek za poškodbe 7,72 € (gov.si). Prejemniki delne pokojnine tega dela ne smejo opravljati.

Pri podjemni ali avtorski pogodbi upokojenec ni obvezno zavarovan, izplačevalec plača prispevek 8,85 %, na pokojnino pa ne vplivata ne obseg dela ne višina izplačila. Ure in zaslužek pri občasnem delu preračunaj v kalkulatorju za delo upokojencev.

Kaj narediti, če se ne strinjaš z odločbo?

Zoper odločbo ZPIZ se pritožiš v roku iz pravnega pouka. Po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP) je to 21 dni od vročitve (235. člen). Rok velja od 7. 2. 2026, starejši viri pa še navajajo 15 dni.

O pritožbi odloča drugostopenjski organ ZPIZ (ZPIZ-2, 172. člen). Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe, zato ti ZPIZ priznano pokojnino izplačuje že med postopkom (182. člen). Če se ne strinjaš tudi z drugostopenjsko odločbo, imaš 30 dni od vročitve za tožbo na delovnem in socialnem sodišču (171. člen).

• Manjka ti doba: priloži delovno knjižico, potrdila nekdanjih delodajalcev ali odločbo o dobi v tujini. Dokup dobe (do tri leta) ti pomaga pri predčasni pokojnini, za starostno pokojnino pri 40 letih pa v letih 2026–2034 ne šteje.
• Znesek se ti zdi prenizek: v odločbi preveri leta, iz katerih je izračunana osnova, in upoštevane otroke. Napako navedi v pritožbi in priloži dokazila.
• Odločbe še ni, zavarovan pa nisi več: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) za čas do odločbe svetuje začasno ureditev zdravstvenega zavarovanja, prispevke pa pozneje vrne.

Pri delu v tujini, beneficirani dobi ali sporu o dobi se splača posvet na območni enoti ZPIZ ali pri odvetniku za delovno in socialno pravo.

Več o pokojnini

Podrobnosti posameznih tem razlagajo ločeni vodniki in orodja.

• Pokojninska reforma: kaj se spremeni zate. Starost za upokojitev do leta 2035, odmerni odstotki, malus in bonus za delo po 40 letih, ki prinese do 9 odstotnih točk.
• Vdovska pokojnina. Kdo jo dobi, koliko znaša in kako oddaš zahtevo.
• Vsa orodja za pokojnino. Izračun pokojnine, datum upokojitve, delovna doba in delo upokojencev.