Vloga za dolgotrajno oskrbo: kdo je upravičen, koraki in zneski

Vloga za dolgotrajno oskrbo sodi na vstopno točko pristojnega centra za socialno delo (CSD), oddaš pa jo osebno, po pošti ali po e-pošti. Upravičen je, kdor je bil v zadnjih 36 mesecih vsaj 24 mesecev zavarovan za dolgotrajno oskrbo in pomoč potrebuje najmanj 3 mesece ali trajno. Kategorija od 1 do 5 določi obseg oskrbe ali denarni prejemek od 91 € do 504 € na mesec.

Kdo je upravičen do dolgotrajne oskrbe?

Do dolgotrajne oskrbe je upravičen, kdor najmanj 3 mesece ali trajno potrebuje pomoč drugih pri vsakdanjih opravilih, na primer pri gibanju, samooskrbi ali gospodinjskih opravilih. Vzrok je lahko bolezen, starostna oslabelost, poškodba, invalidnost ali izguba intelektualnih sposobnosti. Tako določa Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1) v 11. in 36. členu. Starostne meje ni, zato vlogo lahko odda tudi mlajša oseba z invalidnostjo ali po hudi poškodbi.

Poleg potrebe po pomoči mora oseba izpolniti še tri pogoje.

• V zadnjih 36 mesecih pred vlogo je bila vsaj 24 mesecev zavarovana za dolgotrajno oskrbo (za mlajše od 18 let šteje obvezno zdravstveno zavarovanje).
• Ima stalno ali začasno prebivališče v Sloveniji in tu tudi dejansko živi.
• Na oceni doseže najmanj 12,5 točke in se tako uvrsti v eno od petih kategorij.

Premoženje na upravičenost ne vpliva. Pravico pa začneš koristiti šele, ko prenehaš prejemati podobno pravico: dodatek za pomoč in postrežbo, osebno asistenco ali institucionalno varstvo po zakonu o socialnem varstvu. Če oseba dodatek že prejema, vlogo vseeno lahko oddaš, odločiš pa se šele po odločbi.

Kategorijo določi ocena na 8 področjih, od gibanja in samooskrbe do gospodinjskih opravil. Več točk pomeni višjo kategorijo, več ur oskrbe in višji denarni prejemek.

Vir: ZDOsk-1, 12., 16. in 17. člen, zneski denarnega prejemka po sklepu o uskladitvi (Uradni list RS, št. 16/2026). Denarni prejemek se uskladi vsako leto 1. marca, zneske posodabljamo po uradnih objavah (glej seznam virov na eTočki).

V 5. kategorijo lahko CSD osebo uvrsti tudi brez ocene. Pogoj je izvid, star največ 6 mesecev, ki izkazuje hud kognitivni upad ali da oseba ne more uporabljati obeh rok in nog. Ocena na domu takrat odpade, zato tak izvid priloži že vlogi.

Katere pravice lahko izbereš?

Z odločbo dobiš kategorijo, obliko pravice pa izbereš sam. Želeno obliko označiš že na vlogi, dokončno pa jo določi osebni načrt z izvajalcem. Od 1. 12. 2025 veljajo vse pravice iz ZDOsk-1.

Osnovne pravice se med seboj izključujejo, zato hkrati ne moreš imeti denarnega prejemka in oskrbe na domu. Izjema sta oskrba na domu in dnevna oskrba, ki ju združiš v obsegu ur svoje kategorije. Storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti, na primer psihosocialna podpora ali svetovanje pri prilagoditvi stanovanja, pripadajo ob vsaki obliki. Ob oskrbi na domu, denarnem prejemku ali oskrbovalcu lahko uporabljaš še občinsko pomoč družini na domu in plačljive storitve.

Oskrbovalec družinskega člana je polnoleten družinski član, ki živi na istem naslovu in zaradi oskrbe zapusti trg dela. Lahko je tudi upokojenec, njegovo psihofizično sposobnost pa oceni invalidska komisija Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ).

Oskrbovalec prejema delno plačilo v višini 1,2-kratnika minimalne plače, kar je 1.778,26 € bruto na mesec, in je vključen v vsa obvezna socialna zavarovanja. Na leto ima do 21 dni odsotnosti, ko oskrbo prevzame nadomestni izvajalec. Za oskrbovalca oddaš ločeno vlogo, ki jo podpišeta upravičenec in kandidat.

Kako oddaš vlogo za dolgotrajno oskrbo?

Vlogo vložiš na obrazcu »Vloga za uveljavljanje pravic do dolgotrajne oskrbe«, ki je Priloga 1 pravilnika iz Uradnega lista RS, št. 1/2026. Isti obrazec velja za oskrbo na domu, oskrbo v instituciji in denarni prejemek. Za e-oskrbo in za oskrbovalca družinskega člana sta predpisana ločena obrazca.

1. Preveri pogoje. Oseba mora biti v zadnjih 36 mesecih vsaj 24 mesecev zavarovana za dolgotrajno oskrbo, pomoč pa potrebovati najmanj 3 mesece ali trajno. Prispevek se sicer plačuje šele od 1. 7. 2025. Kljub temu pogoj po prehodni določbi izpolnjuje, kdor je bil zavarovan že po prejšnjem zakonu o dolgotrajni oskrbi in je ves čas ostal zavarovan (ZDOsk-1, 130. člen). Če pogoj zavarovanja ni jasen, ga pred oddajo preveri na vstopni točki.
2. Prenesi obrazec. Dobiš ga na strani storitve na portalu gov.si, v slovenščini, italijanščini in madžarščini.
3. Izpolni podatke in označi obliko oskrbe. Vpiši EMŠO, prebivališče, telefon in e-naslov, ki sta obvezna zaradi morebitne ocene na daljavo. Označi tudi, ali oseba že prejema primerljivo pravico, na primer dodatek za pomoč in postrežbo.
4. Priloži dokumente. Svojec, ki vlogo odda namesto osebe, priloži pooblastilo (predloga je del obrazca in velja do preklica), skrbnik pa sklep o skrbništvu. Priložiš lahko tudi zdravniško dokumentacijo, staro največ 6 mesecev. Takšen izvid je obvezen, kadar uveljavljaš uvrstitev v 5. kategorijo brez ocene.
5. Oddaj vlogo na pristojni CSD. Vstopna točka je eden od 16 območnih CSD, pristojen pa je tisti, ki pokriva prebivališče osebe. Naslove najdeš na seznamu vstopnih točk. Vlogo oddaš osebno, po pošti ali po e-pošti na naslov vstopne točke. Za e-pošto Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) navaja podpis s kvalificiranim digitalnim potrdilom, zato vlogo brez njega raje oddaj osebno ali po pošti.
6. Bodi dosegljiv za obisk. Svetovalec za dolgotrajno oskrbo napove obisk in osebo oceni doma. Če ob napovedanem obisku ni nikogar doma, odsotnost opraviči najpozneje v 14 dneh, sicer CSD postopek ustavi.

Vlogo lahko vloži oseba sama, njen pooblaščenec, skrbnik ali skrbnik za poseben primer. Če oseba postopka ne zmore začeti sama, lahko CSD obvesti njen osebni zdravnik, patronažna medicinska sestra ali izvajalec oskrbe. Podatkov iz uradnih evidenc, na primer o zavarovanju, ti ni treba prilagati, ker jih CSD pridobi sam.

Kaj se zgodi po oddaji vloge?

Po oddaji vloge CSD preveri pogoje in osebo oceni, nato izda odločbo s kategorijo, ti pa z izvajalcem skleneš osebni načrt. Vstopna točka najprej preveri zavarovanje in prebivališče, svetovalec pa opravi oceno v okolju, kjer oseba živi. Ocena zajema 8 področij, med njimi gibanje, samooskrbo, kognitivne sposobnosti, vedenje, socialne stike in gospodinjska opravila. Izjemoma jo opravi na daljavo, osebni obisk pa sledi pozneje.

Oceno prejmeš še pred odločbo in se lahko o njej izjaviš v 8 dneh. Nato CSD izda odločbo s kategorijo ali pa pravice ne prizna, če ocena ne doseže 12,5 točke. Zakon o dolgotrajni oskrbi posebnega roka za odločbo ne določa, zato velja splošni rok upravnega postopka: en ali dva meseca od popolne vloge. ZZZS navaja dva meseca, a so vstopne točke obremenjene in je čakanje v praksi lahko daljše.

Po odločbi s koordinatorjem pri izbranem izvajalcu skleneš osebni načrt. V njem skupaj določita obliko pravice, storitve in datum začetka, od katerega pravico dejansko koristiš.

Osebni načrt skleneš v 3 mesecih od vročitve odločbe, izjemoma v 6. Do 31. 12. 2027 pravica po interventnem zakonu (ZZUUIDO) ne preneha, tudi če ga skleneš pozneje. Če ima izbrani izvajalec čakalni seznam, lahko načrt skleneš pri drugem.

Denarni prejemek ali storitve: kaj izbrati?

Če skrb prevzamejo svojci in potrebuješ predvsem denar za stroške, je denarni prejemek preprostejši. Če potrebuješ vsakodnevno nego, ki je svojci ne zmorejo, je smiselnejša oskrba na domu, ure nad obsegom kategorije pa plačaš sam. V 3. kategoriji na primer dobiš 275 € na mesec ali 60 ur oskrbe na domu, ki jo plača zavarovanje.

Denarni prejemek nakaže ZZZS 18. v mesecu za pretekli mesec, z dohodnino pa ni obdavčen (ZDOsk-1, 143. člen). Tudi za izplačilo moraš skleniti osebni načrt z izvajalcem oskrbe na domu. Koordinator osebo nato redno obišče: v 1. kategoriji na pol leta, v 2. in 3. vsake 3 mesece, v 4. in 5. vsak mesec.

Izbira ni dokončna: obliko pozneje zamenjaš tako, da pri izvajalcu skleneš nov osebni načrt. Med bivanjem v bolnišnici storitve mirujejo od prvega dne, denarni prejemek pa od 31. dne.

Dolgotrajna oskrba ali dodatek za pomoč in postrežbo?

Dodatka za pomoč in postrežbo (DPP) in pravic iz dolgotrajne oskrbe ne moreš prejemati hkrati. Kdor DPP že prejema, ga obdrži do začetka koriščenja dolgotrajne oskrbe (ZDOsk-1, 127. člen).

ZPIZ od 1. 12. 2025 novih dodatkov večinoma ne priznava več, izjema so predvsem slepi in slabovidni. Za večino novih primerov je zato dolgotrajna oskrba edina pot.

Vlogo za dolgotrajno oskrbo lahko oddaš, ne da bi se DPP odpovedal, odločiš pa se šele po odločbi, ko poznaš kategorijo. Če ocena ne doseže praga za 1. kategorijo, DPP preprosto ostane.

Za hitro primerjavo: kdor prejema nižji DPP, z denarnim prejemkom dobi več od 3. kategorije naprej. Pri višjem DPP je denarni prejemek višji le v 5. kategoriji (504 €), pri najvišjem DPP pa v nobeni. Znesek dodatka po stopnjah preveri v kalkulatorju dodatka za pomoč in postrežbo.

Koliko plačaš za oskrbo in kdo jo financira?

Storitve v obsegu kategorije so za uporabnika do konca leta 2027 brezplačne, izvajalcu jih plača ZZZS. Od 1. 1. 2028 zakon predvideva lastno udeležbo: 10 % pri storitvah in delnem plačilu oskrbovalca ter 20 % pri dodatnih pravicah, razen pri e-oskrbi. Vlada lahko začetek doplačil zamakne.

V domu za starejše ali drugi instituciji plačaš nastanitev in prehrano. Cena standardne nastanitve in prehrane ne sme preseči zagotovljene pokojnine, ki znaša 826,15 €. Če plačila ne zmoreš, lahko pri CSD uveljavljaš oprostitev po predpisih o socialnem varstvu.

Sistem se financira s prispevkom, ki se plačuje od 1. 7. 2025. Zaposleni plačajo 1 % od bruto plače, delodajalci še 1 %, upokojenci 1 % od pokojnine in samozaposleni 2 %. Pogoj za pravice je zavarovanje, ne višina plačanega prispevka. Koliko prispevka plačaš ti, izračunaj v kalkulatorju prispevka za dolgotrajno oskrbo.

Kaj narediti, če se stanje poslabša ali se z odločbo ne strinjaš?

Pravica velja največ 5 let, nato CSD po uradni dolžnosti ponovi oceno. Če se stanje vmes poslabša, lahko kadar koli vložiš predlog na obrazcu »Predlog upravičenca za ponovno oceno«.

Hitreje gre, kadar na poslabšanje opozori izvajalec: po interventnem zakonu, ki velja od 27. 9. 2026, CSD takrat ponovno oceno opravi prednostno. Ko je nova kategorija določena, skleneš nov osebni načrt.

Spremembe, ki vplivajo na pravico, na primer začetek primerljive pravice ali selitev v tujino, sporočiš vstopni točki v 8 dneh. Če se z odločbo ne strinjaš, se pritožiš v 15 dneh, zoper dokončno odločbo ministrstva pa lahko vložiš tožbo na socialnem sodišču.

Kadar oskrbovalec družinskega člana preneha oskrbovati, CSD do konca leta 2027 v večini primerov ukrepa po uradni dolžnosti. V 8 dneh in brez nove ocene izda odločbo za drugo obliko pravice ali za izbiro novega oskrbovalca.